Zlata moja, ležim v tebi pokriven snom
in slišim vse  tvoje trenutke kako nastaja.
Dvema te zenicama objemam i niham šepetanjem.
Lahko se zdaj tvoje lase v  moje vpletajo
in tvoj med lahko po meni poteči,
ker z  dežjem svitanja prodiram v tebe
in preko tvojih se sončnih grudi
kot čist vzdih prepona
zrelostjo žita dvigujem.
Saj  združeni dihamo posteljam
in obožujemo rečico poljuba po nama,
naša spojena telesa opijajo srebrnimi dišavam noči.
Pokriven mehkim smehom rokah,
strastno hodimo skoz neprespana polja,
a neznanski  blesk naših dotika,
ljubezensko luč  zraven nas privija.
Lahko zdaj srcem drhteti
ker poljubljam odprte cvetje makova
in lahko se iskram poželenja v mojem srcu sprehajaš,
saj bom opojnim sokom natopil tvoje lice.
Samo si ti, zlata moja,
največja od največjih mojih hrepenenj
in smeš z mano  nebeške kapi dotikati.
Samo so v tebi moje tople ustne
natopljene rdečo barvo nežnosti.