V bližini neba, ljubezni moja edina,
obstaja neskončno hrepenenje.
Pod tim nebeškim svodom,
neprekinjeno hrepenim za tabo
in najtiše kaj morem,
izgubljam se v globinam vesolja
iščejo obale tvojih prepona.
V bližini tog neba, ljubezni moja edina,
ko' nikjer v vesolju
moje misli pripadajo tebi.
Tu si sva prisotna v meni,
prelepa moja ljubezni,
a tvoji so poljubi
zlatim nasmeškom oviti.
V bližini neba, našega neba,
ljubezni moja edina,
pripadaš edino mojim mislima,
in bliže nego bilo kje v vesolju
moje so ruke tihe, ko' toplota sončnica
izplava na tvojim grudim.
One so tisti buket ognja
št' neomejeno tvojega trebuha
razlivajo plamen, in tvoji so plameni dotiki
v njihovim drhtečim prstom.
Kad god pridejo, ljubezni,
vedno te blago vzamejo,
v gostem deževju znoja
in s tebe vpijajo zrele dišave.
V bližini neba, ljubezni moja edina,
brezmejna si moja želja.
V temu svitanju neprekinjeno te želim,
in bliže sam nego bilo kje
globini tvojega vesolja.
Nad obalama tvojih prepona,
prelepa moja ljubezni,
v zvezdama mehkega telesa
kot slap gostega dežja znoja
zlivam se po tebi.
Imaš me tedaj v vsem porama,
Ljubezni moja prelepa,
imaš v peharju strastnih objema.
Tvojo večnost ljubim v sebi |