Kako si samo tiha in neoporečno blaga.

Razpletaš dišavo svojih  las v meni
in ker te dolgo ni na mojih prsih ,
greš z mano v tišino postelje
in objeta  mojim venama,
tečeš skoz neprespane noči
in ležeš na moje telo.
Ko zaspim, nebeška pahljačo pavovega perja,
nadaljuj v modri ptici san
in postani znak nesmrtnega leta.
Zleti na neskončna moja ležišča,
na mojo nagost za tebe pripravljeno.

Kako si samo čedna in strastno brezbrižna!

Dolgo te nema na mojim ramenoma,
ali vedno dišiš med mojim preponama
in neprestano me obiskuješ
v neprespanim  noči.

Kako si samo topla in spretno razigrana

Postala si poželenje utrujenih mojih čakanja,
in tako slabo podiraš stare stene samote
Drugačnim te molitvama zlažem na svoje ustne
in drugačen nasmeh mešam morskim gladinam svojih želja,
a tvoj oris vztrajno objemam v tem brezpotju tihote
in ljubim tvoje trepetavo lice v nizu pobesneli
hrepenenja.

Kako si samo lepa in kolik te sanjam!

S kakim me ljubeznivim poljuboma sladiš
A ni te na mojim ramenoma, ljubezni moja,
dolgo si odsotna in dolgo občutim tvoje bitje. 
Obožujem vzdih tvojih dotikov
in ljubim te sanje v katerim obstajaš
in s katerim nadaljujem čakanje.

Kako si samo nežna in koliko te šepetam