Slišim te okrožen tvojim ustnama,
slišim kako tvoja notranjost neumorno diše,
vitka in dišavna, izvija me ko pramen kose.
Ne upam se prekinjati izzivni ples bokov,
ker ne želim zaustaviti razburkano telo,
čeprav je izprsilo školjke prelepi grudi,
prednost radi katere tišina skoz mene struji.
Odkrito ti moram priznati,
kad s prvim večernim mrkom steče na moja ramena,
tvoje grudi v mojem smehu,
tako nepopisno enostavno vročino gori.

I kaj se s mojim rokama takrat dogodi!?
Kaj se dogaja na tvoji toplotni zemlji
kje izvori postajo rečice?
Prašam te, kaj pravi posebnim beli zanos
da moje roke tako neutrudljivo vriskajo?
Ko občuti tvoja drhtiva in razmetana bedra,
ko silne mičkenih kapi zaniha moj pogled,
od enkrat se zgublja na sladkim strminam poželenja,
trkajo in nemogoče vriskajo v njihovim krošnja,
a ti suženjski, samo za njih krasni sijaj razpleteš
in podobi rečnih galebova iz sebe izpustiš krik.

Bože, one presrečne skače in znova se zgubljajo,
moje roke v tebi zavrele prste potapljajo,
vsako noč v tvojo dolino globoko se umirjajo.
S težavo ih pod svojo kožo stigem umiriti,
komaj tvojo brezkrajno in zanosno lepoto plenim.
Prvo im vzdihe tvojega trebuha ponujam,
a potem umijem v spomlad stroka.
Na tvoji vroči zemlji vse je polno lažje,
moje vroče ustne postajo vzbujeni slapovi,
po tvojem nagem  telesu roke nalivom teko,
a moje nago telo v tvoji mehki travi sanjari.