Moč vetrov
v mojih rokah,
izvor tvojega zrelega telesa zbuja
in veščinam neobrzdanega spanca
kot vijugast sijaj,
tonem v prekrasne vrtove.

Zgubljam se med strunama jutra,
a smehljaj tvojih nočnih dotikov
tvoja srebrna polt
brezbrižno po meni drsi.
Postajaš žeja
mojih mehkih vzdihov.

Glas  s kateri ponoči nastajaš
skrivnostna roso,
zlata sončnica sluti,
in iz rdečih ustnic
ljubezensko kaplja,
in v ljubezen nas zaklinja.

Ukazujoča mavrica
dah dišečih barvic
v mojim očesoma
neskončno spokojnost sledi.
Zaspanem listju šepeta
vsa biserna seznanja o tebi

Ne moti nas
ker se noč razblinja,
prestregli smo zemeljsko
in vsa srca v sebi.
Zasedli čut med zvezdama
in zdaj v gaju nebes pojemo.