Ker se in zdaj v tebi čutim in noč v meni nori,
po tvojem telesu v dišečim dotikoma zgaram
in zanosom večnega ljubimca tvoje sokove vpijam..
Hriboma tvojega telesa sadovnjake grudi gostim
in nemirne prste spuščam da ubirajo sočne češnje,
dozorele na soncu moje ljubezni in dežju mojih strasti.

Ker zavedno, med nebom in zemljo, v tebe se potapljam,
sedam dotikoma moškosti na tvojim hriboma
in trdim valovim zasedam mehke rdeče robove.
Ker me horizontom svojega pohlepnega pogleda vabiš
razvlečeš v obrisoma čeznje in tihim vzdihoma opijaš,
prislanjaš na vzglavje in šepetom zvezda pozivaš.

Gladkosti mojega telesa izzivno zlagaš nevihte strasti,
izpod vsakega kretnje grabiš moje burno čustvo
in podobi sna vrelim trebuhom varno po sebi vodiš.
Vsaj te v sebi imam in četudi si ob meni tiho zaspala
in snovala v hodu, na mojim razplamenelim ustnama,
nastavljam te ljubkovati nežnim mislima ljubezni.

Dopuščam mesečini da te tedaj dotika objemoma
in razprostre belino tvojega telesa pod moje nemirne dotike,
saj z teboj in kad spiš, nastavljam voditi ljubezen.
Posmehnem se kad dotaknem prostor razširjenih noga
in na moje dlani izneseš globino tiskov magičnih ustnica
saj večni ogenj med moja bedra sladko razprostiraš..

Ponekod, in te kako volim spokoj tvojega sna izzivati,
tresljajem svetla preko tebe preskakovati
in v toplim oddajama tvojega hrama z domišljijo zahajam.
A kad me po neki žarek nemirnih misli tiho spomni
kakšno se bogastvo v tem prekrasnem hramu krije,
moram te prebuditi in skupaj s teboj v njemu uživati.