Dopusti mojim očima da spremljajo tvoje telo,
v soncu njihovih zenica ima dovolj prostora,
moje te oči kot večna ljubezen poljubljajo
in duša te neizmerno ljubčka, moja ženo,
na ustne ti poljub mladega poletja sleče,
poljublja tvoje srce, ker si moje srce.
Ko in moja duša kad ljubi ustnama od poletja,
neopisljivo plamtim in silno drhtim,
in dok pulzirajočim objemoma tvoja bedra
v pramenu sna zgaram.

Dopusti mojim rokama da vzamejo tvoje telo,
oblakoma premika v višino njihovo kreni,
ker mesec je v mojim rokama ljubimec,
in rajske ptice dviga oko tebe,
a vsakim drhtljajem donosi zvezdo sreče,
ljubi tvojo dušo, ker si moja duša.
Moja ženo, preobleci svoje telo v zrelo noč,
in dišečo snago mojo v sebe primi,
a tam kje kretnjama objeme rojevam,
tam uspavanko mojih bokov prisloni.

Dopusti mojemu telo da postane tvoje telo,
da se na tvoj trebuh zavedno spusti,
v sijaj nebeških niti dražljaj veže,
dopusti svojem telo da postane moje telo
in kot luč v moj srebrni dah lezi,
ljubi moje bitje, ker sam tvoje bitje.
Moja ženo, vtisni vzdihe nocoj v sebe,
ogleduj se na nebu saj nas z prstoma tka,
in svojo vero pretvori v neskončno ljubezen,
pa skupaj z meno, v eno telo utoni.