September je nedavno prišel
in okušava umiriti osončene poglede,
ali ugasle krošnje bujnega avgusta
ne miruje na našim oblim boki
ker spominjajo na boje poletja.
Povešeni pod strokom mesečine,
mila moja, bistri zanosu,
sijajen smo primer ljubezni,
ker dihamo v rdečih strasti ustna
in delimo vzdihe toplinam duše.
Toliko je sonca v nama
za blaženo mehkobo naših prstjo,
toliko dobrih razloga ugaslega poletja,
da se brezbrižno božamo telim
in kako našem bitju odgovarja,
eno drugo služimo z ljubezni.
Zdaj kad so naša telesa zedinjena,
z ognjem in vodom spojena,
reci mi, najdražja moja,
moje bitje v tvojem srcu,
služil te dovolj?

Čutiš l' kako nas služijo
blede krošnje bujnega avgusta
v tak kasnem letu?
Ljubezni moja, bistri zanosu,
ne dopuščajo šum vetrova
da nas pomeša s objemoma dežja.
Ne morejo se hladni dotiki nastaniti v nama,
Ker plameni osončenih boja
podrhtavajo v našem pogledu,
in zrno neba tkajo v naše grudi.
Od tankega vrata, mila moja,
vse do gladine odprtih prepona
kristalnim kapljicam ognja gorimo,
a naša neučakana hrepenenja
vročicam gorečih ustna ljubi
toplo dišavo mehke kože.
Sad kad naša telesa postajo eno,
s ognjem in vodom spojena,
čutiš l', najdražja moja,
kako te moje bitje
v tvojem srcu iskreno služi?