Nežni dotik

Drobna solza mi polzi po licu,
s poljubi ti jo posušiš.
Pridruži se ji nova.
Izdala bo, da ljubim te.

Dotakneš z roko se mi lica,
zazreš se plaho mi v oči.
Sprašujejo oči me tvoje,
zakaj v njih se solza lesketa.

Tvoja roka se dotakne lica,
zaslišim tvoj šepet.
Tvoji prsti mi spolzijo po obrazu.
Zaželim si te in zadrhtim.

Občutiš ti drhtenje moje,
občutiš moj trepet.
Občutiš, kako želim si te.

Znova se  zazreš  mi v oči,
lesketa solz sledi ni več.
V očeh je žar.
V očeh je ogenj,
povzročil ga je tvoj dotik.

Ustnice narahlo se razprejo.
Zaprem oči, približaš se.
Poljubiš me.
Za trenutek postojiš.

Tvoja dlan poišče mojo,
stisk rok mi vse pove.
Zašepetam ti, da si moj.

Nasmeh

Nasmeh kot petje ptic,
nasmeh kot šelestenje trav,
nasmeh kot potok žuboreč.

Sprašujem se,
komu namenjeno je petje ptic,
komu namenjeno potoka žuborenje,
komu namenjeno je šelestenje trav.

Le komu boš podaril svoj nasmeh.

Zazrem v oči se tvoje.
Pogled kot biserov lesket.
Zazrem  se v ustnice vabljive,
njih sliši se šepet.

Kot nežen veter božajo besede tvoje,
kot trave lesketajo se v rosi,
kot sonce, ki me greje,
 besede tvoje gredo mi do srca.

Približaš mojemu se licu,
začutim nežen dah.
Začutim sapo, ki me boža,
zaznam vonj tvojih las.
Že vem, da to si ti.
 

Prišel si z vetrom,
prišel  s travami pojočimi,
prišel  s  poletjem.
Tu si, ostani, ne odidi,
bodi ta trenutek  moj!

Dotik in božajoči prsti 
dotikajo se gladke kože.
Zasliši nežno se drhtenje,
zasliši bitje se srca.

Obstaneva, prisluhneva.
Ne sliši se ničesar več. 
Le midva sva.
Ljubiva se.
Šepeta trav več ni ...

Melodija

Ko dežne kapljice igrajo svojo glasbo,
v mislih meni znana melodija
ne preneha mi odzvanjati v glavi.

Nežno mi zveni v ušesu.
Se dotakne duše moje,
se razpreda po telesu.
Mudi se ji, omamlja me.

V meni je, v duši moji.
Razvnema sanje, domišljijo.
Prebuja čute.
Ni več spanca zanje,
ne da mi več miru.
Od nje oditi  ne pusti.

Kaj počneš, moj ljubi, se sprašujem ...
Si zaznal utrip srca?
Si zaznal nemir duha?
Kaj razpleta se v glavi tvoji?

Zdramim se,
zamislim se.
Melodija je izpeta,
nastala tišina je moreča.
Ukradla mi je misel nate.

Koprnim po tebi, ljubi moj ...

. 

Sončni žarek

Bil kot sončni žarek si,
se pojavil,
 misli zaposlil. 
Ne da bi zavedal se,
si mojo dušo osvojil.

Pisal si besede.
Očarale so me, iskrice prižgale,
začutil si, zaslutil,
da to ni le iskrica,
da  nastaja požar,
ki si ga nisi želel in ni te razvnel.

Bila je iskrica le na moji strani,
mogoče presijoča,
od mene te je odvrnila
in v molk ovila.

Bolel je ta molk,
nerada priznam,
ker s tem svoja čustva izdam.

Nisem želela, da moje pisanje zveni tako,
da razkrije ti misli moje in hotenje,
ostalo je le moje hrepenenje.
 

Zakaj so tvoje besede zvenele tako,
da žgale so ,
mi zmedle glavo,
dušo obremenile,
na žalost se kot milni mehurček razblinile?

Prekinil si tako na silo,
priznam ti,
ni bilo meni milo.

Želim si, da moč bi imela,
te pozabila, 
iz svojih misli prepodila.
 

Pišem ti besede,
izlila sem jih na papir,
prisotne so v meni,
izvabljajo mi solze v oči,
srce si tega priznati ne želi.
 

Naj ustnic ti ne spreleti nasmeh,
naj moje besede ne zvenijo meni v posmeh!
Ne bom te prosila,
ne bom se poniževala in nekaj hotela.
Ne razumi me napak,
zame si bil očarljiv in mil.
 

Vem, da sovražiš solze v očeh,
da je zate to izsiljevanje,
vedi, da so se s solzami razblinile moje sanje.
Ko zagledala bom tvoje ime,  ne bom več zatrepetala,
na mojih ustnicah ne bo več zaigral nasmeh.
Postal boš preteklost, 
naj ostane tako,

upoštevane tvoje želje so to.

Kapljice dežja

Kot kapljice dežja
kapljice dežja drsijo po šipi.
 

Prisluhnem jim.
Prisluhnem njihovemu nežnemu škrebljanju.
Gledam jih.

Drsijo po šipi,
se nabirajo na okenski polici.
Združijo se.
 

So kot potoček,
ne morem jih ustaviti.
So hrepenenje.
 

Želja po tebi spolzi.
zdrsi mimo mene.

Tega trenutka ne morem ulovitiĽ

V objemu strasti

V čarobnosti noči se mi približaš,
besede nežne šepetaš mi na uho:

"Rad bi ljubil se s teboj, princesa moja!
V objemu tvojem zadrhtel,
se umiril v naročju tvojem.
S poljubom ustnice vabljive bi okušal.
Prisesal se nanje,
se poigral z jezikom tvojim.

Z ustnicami prebudil bradavičke speče,
otrdele bi grizljal.
Z rokami božal boke gladke.
Privijal se k telesu tvojem.
Začutila mojo bi trdoto,
zadrhtelo celo tvoje bi telo.
Sokovi slastni bi se prebudili v tebi,
njih vonj opojni bi me mamil".

Razmakneš bedra vroča,
žgejo tvojo dlan.
S prsti greš po njih milini.
Zdrsiš do sredice utripajoče,
poigraš se z gumbkom občutljivim.
Z roko božaš muco vročo.
Pritiskaš nanjo svojo dlan.
 

Ko prsti tvoji potopijo se v tolmun slasti,

"Moj si!"   zadrhti mi glas.
Vrela strast obliva tvoje prste.
Premikajo se v ritmu mojega telesa.
 

Jezik tvoj je gumbka mojega vladar!
Krik strasti preseka mir noči!
Krči mojega telesa stiskajo ti prste.
Ne spustim jih iz vročega objema.

"Bodi moja!" ukaz je tvoj.
 "Tvoja muca čaka name
Vroča, slastna in dehteča
Vabi me, da vzamem jo,
s trdoto diamanta jo napolnim.
 

Do konca vanjo se zarinem.
Znova in znova jemljem jo.
Prepustim se bokom zibajočim
Zapelji me v svoj divji ples!
Ujemi ritem moj, bodi moja cesarica!"
 

Strastno jemlješ me.
Vračam sunke tvoje z enako ti strastjo.
Sva kot eno Ľ
Ritem najinih teles je vse hitrejši.
Vzdihi najini glasnejši.
Na čelu kapljic so sledi.

"Naj ti pride ta trenutek!" zatrese se mi glas.
Preplaviš me z življenjskimi sokovi.
Še si v meni,
ne želiš me zapustiti.

Božaš moj obraz.
Deliš poljube nežne,
se privijaš k meni.
Mojega srca utrip umirjaš.

"Čudovita si," zašepetaš mi
in divji ples začne se znova Ľ

Strasti valovanje

Njegove oči
lesketajoče,
poželjive,
vabljive,
zapeljive.

Njene roke
nežne,
božajoče,
vznemirljive,
tople.

Njegova koža
vroča,
gladka,
napeta,
vznemirjena.

Njene ustnice
sočne,
dišeče,
vabeče,
opojne.

Njegov jeziček
nagajiv,
radoveden,
živahen,
poreden.

Njena muca
sladka,
vroča,
žgoča,
vlažna,
mokra.

Njegov tiček
nabrekel,
drhteč,
žgoč,
vabljiv,
mamljiv.

Njuno
hrepenenje,
drhtenje,
valovanje,
izbruh,
umirjanje.

Igra čutnosti

Gledaš vame vprašujoče,
kaj povedati želijo moje ti oči,
kaj v njih pogledu boš iskala,
kaj našla boš v globini temnega tolmuna,
kaj izdale bodo zvezdice v očeh žareče.
Bo odgovor na bojazen tvojo moj pogled?

Bo dvome vate odgnal stisk tvojih rok,
bom v objemu tvojem pozabila na vprašanja,
ki spati mi ne dajo,
bom s poljubi nežnimi se predramila,
v naročju tvojem vztrepetala?

Dotakne tvoja dlan dlani se moje,
razširiš prste,
jih z mojimi prepleteš,
s pogledom vame se zazreš prodornim.

Vprašujejo oči me tvoje:
 "Kaj dotik ti moj pomeni,
kaj nemirni prsti povedo,
kaj razkrivajo blazinice ti prstov mojih,
se počutila varno boš v naročju mojem?"

Poljubiš me na ustnice drhteče,
nežno me odrineš,
vprašujoče me pogledaš,
odgovor iščeš v očeh.
 

Le kaj oči ti moje povedati želijo?
Zazri se vanje,
njih odsev ti vse pove,
kot da gledal bi se v ogledalu.

Nagneš k ušesu se,
poljubiš mehko mečico,
topel dih je tvoj.
Izrečeš mi besede nežne,
božajoče za moje so uho.

Pobožaš po laseh me,
poneseš jih k ustnicam,
vpijaš vase njih vonj opojni.
Dotakneš ustnic se dehtečih,
v poljub se zlijejo s teboj,
zašepetaš mi, da me ljubiš.

Z očmi ujameš moj pogled
in igra čutnosti gre dalje.

Za lahko noč

Še en poljub za lahko noč
naj moja misel nate
zanese ga na tvoje tople ustnice.
Naj moj objem zaziblje te v lepe sanje,
naj sliši ustnic mojih se odmev,
da ljubi tvoje te dekle.

Zaspi, moj ljubi,
prepusti sanjam se!
Dopusti, da z mehkimi te krili
ponesejo v deželo pravljic.

V najino deželo,
kjer čas ni gospodar,
kjer ni ovir,
kjer ni meja,
kjer kraljujeva samo midva.

Sanjaj čarobne sanje,
v njih boš ti,
v njih bom jaz,
oba za vedno združena.

Najino ljubezen
sanjajva oba!

Čarobnost

Podaj mi roko, dragi moj,
popelji me v deželo pravljic,
kjer škratje nagajivi rajajo vso noč,
si vile zapeljive
kitke spletajo iz las.

Povabi me na svilnate blazine,
v dišeči sobi me zapelji,
ovij s tančico mi telo,
zašepetaj čarobne mi besede na uho.

Na telesu mojem bodi čarodej,
ustvarjaj me s čarobnimi rokami,
opajaj me z vročimi poljubi,
omamljaj me z nežnimi dotiki.

S telesa mi odstri tančico,
skrivnosti polno, vznemirljivo.
Kot zreli sadež vabi moje te telo,
ugrizni vanj z vso slastjo.

Vso noč plesala bova divji ples,
uživala strasti omame.
Ko novo jutro se zbudilo bo,
glas škratov bo utihnil.
Razpletle vile bodo svoje kitke,
pravljica se bo končala,
čarobnosti ni več ...

Poezija gozda

V potočku bistrem umila svoje bom telo,
s hladno vodo umirila divjo strast,
vročim žarkom sonca dopustila ,
da posušijo zlate kapljice svetlikajoče
kot bisere, ki nizaš jih z usti zame.

Na rosni travi se ljubila bom s teboj,
hladila si razgreto bom telo,
na bilki z usti ulovila kaplje rose,
si suha usta od poljubov strastnih ovlažila.

Na nežnem mahu v gozdu ob potoku,
postlanem z mehko pernico,
ležala bom s teboj,
ljubkovala tvoje bom telo,
boš vračal nežnosti z dlanmi,
mehkoba najinih se rok,
bo zlila se z mehkobo maha.

Ob potoku v razcvetelo brezo
boš nežno vrezal najini imeni,
srce izdolbel,
za večno naju združil,
breza bo z vejevjem svojim
za vedno varovala najino skrivnost.

Nabral mi zrelih jagod boš,
sladkala se bom z njimi,
z usti jih lovila bom v poljub.
Iz bistrega potočka vodo boš zajel,
jo ponesel k mojim ustnicam,
iz dlani tvojih jo slastno pila bom.

Ko nočna ptica razprla svoja krila bo,
zazrla bova se v zvezdnato nebo,
stkano v srebrno cesto zvezd,
bo luna najine skrivnosti
zaklenila v skrinjico čarobno,
nevidna drugim bo očem.

Nabral boš dračja, suhih vej,
zakuril silen ogenj z njimi,
zanetil iskrice strasti v meni,
s toploto in močjo telesa svojega opajal,
me vabil in izzival,
v objemu strastnem privila se bom k tebi.